[gaspa]

U okviru ove teme dajemo popis nekadašnjih i sadašnjih slovenskih linijskih prijevoznika s, ako je moguće, vremenom kad su bili aktivni, područjem koje su pokrivali, voznim parkom, prethodnicima i slijednicima.


AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA
Samostalan od 1991. (do tad u sastavu Certusa)
http://www.apms.si/sl/o_druzbi-1.asp

AVTOBUSNI PROMET MARIBOR
lokalni, regionalni, republički i međurepublički značaj
preimenovan u CERTUS, još kasnije preuzet od VEOLIA TRANSPORT

KOMUNALNO PODJETJE PTUJ, TOZD AVTOPARK
lokalni i regionalni značaj
aktivan šezdesetih i sedamdesetih godina, danas ne postoji više (integriran u Certus?)

IZLETNIK (Celje)
lokalni, regionalni, republički i međurepublički značaj (linije iz Zagreba za Logarsku Dolinu te za Celje preko Rogateca, Bistrice ob Sotli i Kozja)
izdvojena jedinica u Krapini pokrivala je Krapinu i okolicu
http://www.izletnik.si/

GORJANCI (Novo Mesto)
lokalni i regionalni značaj
Prijevoznik je otišao u stečaj. Preživjela je firma-kćer GORJANCI AVTOBUSNI PROMET koja održava regionalne linije. Djelatnost prijevoza u Novom Mestu obavlja koncesionar I&I iz Kopra
http://www.novomesto.si/si/turizem/informacije/zemljevid/bus/mestni/
http://www.novomesto.si/media/depo/voznired/VozniRed_bus.pdf

(nastavit će se)

Napomena: autor je otvoren za ispravljanje ev. netočnih navoda u ovom postu

[voznik]

U Novom mestu vozi Veolia Transport Primorska, koja isto obavlja prijevoze u Kopru, Izoli, itd...

Pa evo još jednoga:
Javno Podjetje Ljubljanski Potniški Promet d.o.o., Ljubljana, Celovška cesta 160
http://www.lpp.si/. Za ovoga več svi znaju, da obavlja prijevoze putnika u gradskom i prigradskom prometu. karta za gradski prijevoz još nove linije u gradskom prijevozu i karta za prigradski prijevoz.

Toliko o ovome, ako se sijetim još koje navratit ču se.

Lijep pozdrav iz Ljubljane

[gaspa]

Pozdrav kolegi iz Ljubljane!

Prijevoznik o kojem piše je LJUBLJANA TRANSPORT koji je održavao gradske, prigradske i regionalne linije. Kasnije preimenovan u VIATOR, pa onda spojen sa SAP-om u INTEGRAL, pa mi je daljnja povijest nepoznata, a sve je završilo s LPP-om. (Voznik, dopolni prosim!)

[voznik]

Pa evo malo copy/paste from LPP web stranice
VEČ KOT STOLETJE SPOMINOV IN IZKUŠENJ
Razvoj javnega prevoza v Ljubljani je vseskozi neločljivo povezan z življenji meščank in meščanov, pa tudi z razvojem samega mesta, katerega današnja podoba bi bila brez "mestnih zelencev" prav gotovo drugačna. Zgodovina javnega prevoza v Ljubljani se pričenja s 6. septembrom 1901, ko je po mestnih ulicah zapeljal prvi tramvaj.

Tramvaj – prava dogodivščina
V Evropi se je javni tramvajski prevoz začel uveljavljati proti koncu 19. stoletja in tudi v Ljubljani so pričeli razmišljati o njem, saj je število prebivalcev v mestu naraščalo. Ko je Ljubljana imela okrog štirideset tisoč prebivalcev se je mestna skupščina odločila, da uvede »mehanizirana« prevozna sredstva in leta 1900 je bila uradno ustanovljena Splošna malo železniška družba. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Vožnja z njim je bila na začetku prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se z njim vozili bolj iz zabave kot iz potrebe. Tako so že prvi dan prodali kar 6.400 voznih listkov.
Splošna malo železniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski tramvaji prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov.
Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna delniška družba pod vodstvom tujega vlagatelja, podjetja Siemens & Halske. Po izteku petindvajsetega leta obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje.
Leta 1929 se je Splošna malo železniška družba preimenovala v Električno cestno železnico (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova kot tudi rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestjem, ter preselili remizo in remontne delavnice na Celovško cesto.

Trolejbus – da te strese
Po vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1953 je Mestni ljudski odbor Ljubljana ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na trolejbus in avtobus.
Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah začeli redno voziti prvi trolejbusi in avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja »ECŽ« preimenovala v »Ljubljana-Transport«. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958, obdan z množico Ljubljančanov. Pred Magistratom se je od njega poslovil Frane Milčinski Ježek, preoblečen v Franca Jožefa, radio pa je prenašal celoten poslovilni ceremonial, ki se ga mnogi meščani in meščanke še danes z nostalgijo spominjajo.
Tako kot tramvaji, so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih vodov po mestu. Žal pa izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše.
Tokovmi odjemnik, imenovan "trola", je trolejbusu mnogokrat "padel dol" in ga je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi snega in posipanja cest s soljo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija kakšnega trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971, in sicer na progi Vižmarje-Vič, nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi.

Od Viatorja preko Integrala do LPP
Šestdeseta in sedemdeseta leta preteklega stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v Viator, je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge, in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem žičnic. Od prometa in turizma je bil le še korak do gostinstva in taksi službe.
Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem SAP in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD SAP-VIATOR, v okviru katerega je že delovala delovna organizacija Mestni potniški promet.
Sledile so nadaljnje združitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je Viator 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD INTEGRAL. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija Ljubljanski potniški promet. Integral je bil pravi velikan in se je tako vtisnil v zavest meščanov, da še danes marsikdo uporablja kar to ime, čeprav LPP kot samostojno javno podjetje obstaja že več kot 15 let.
Prišlo je leto 1989, ko se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bili več razvojnih možnosti v smislu organizacijske in poslovne strategije, ki bi omogočila nadaljni razvoj te dejavnosti za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev našega glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah.
Od leta 1994 delujemo kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana.

Lijep pozdrav iz Ljubljane

[gaspa]

Sjeverozapadno od Ljubljane dežela je Gorenjska kojom su, osim djelomično prijevoznika iz Ljubljane, vladala dva prijevoznika. To su bili

CREINA Kranj
i
TRANSTURIST, Škofja Loka

Oba su vozila i u Hrvatsku i mogli su se vidjeti u Zagrebu. CREINA je, naizmjenično sa SAP-om (svaki drugi dan), održavala linije Kranj - Ljubljana - Zagreb i Zagreb - Novo mesto - Ljubljana - Kranj - Radovljica - Jesenice - Kranjska Gora - Rateče. Jedan bus je polazio ujutro iz Kranja za Zagreb a vraćao se iz Zagreba u 11:30 došavši u Rateče u 16:40.  Drugi bus polazio je iz Rateča u 9:00 s dolaskom u Zagreb u 14:05 te povratkom u 16:00 za Kranj.

TRANSTURIST je držao liniju Banja Luka - Zagreb - Novo mesto - Ljubljana - Bled - Kranjska Gora. Iz Zagreba je polazio za Kranjsku Goru u 16:30 (dolazak nešto prije 22 h) a iz Kranjske Gore vraćao se u 4:25.

CREININI busevi bili su obojani raznoliko dok je boja TRANSTURISTA bila smeđa, kao na slici (Transturistov 0-302 u Münchenu, listopad 1975.)



I, kako je to kod nas onda već bilo, došlo je do okrupnjavanja, pa se CREINA i TRANSTURIST spajaju u ALPETOUR. (Kranj i Škofja Loka udaljeni su 25 km)

Parkiralište ALPETOURA u Škofjoj Loki (20.04.1996. 17:35)



www.alpetour.si

Danas je ALPETOUR prvenstveno regionalni prijevoznik i gradski prijevoznik u Škofjoj Loki, Kranju i Jesenicama (koje je preuzeo od Viatora)

I za (današnji) kraj: logotip CREINE i danas možete vidjeti na malim crvenim priključnim cisternama koje imaju neku namjenu u poljoprivredi - nije mi baš jasna njihova veza s prijevoznikom, bit će da ih je proizvodio neki CREININ pogon

[negas]

Gaspa,
Reportaza ti je odlicna, perfektna! Pogotovu poslednja slika gde se vide pet kralja tamici 260A119 i 331!
Bilo bi lepo ako znas da nam napises i sta je bilo sa tamom i Automontazom!!! Cesto Automontazu iz Ljubljane zaboravimo, a u stvari ona je karosirala sasije TAM-a!
Napises u proizvodjaci, nadam se da tu moze i napises gde je marbus dal JE NA ISTOJ LOKACIJI GDE I NEKAD TAM, sve sto znas, pa ce te neko i dopuniti! Pa da li mozemo doci do nekog od inzenjera iz Avtomontaze ili Tam-a, da nam isprica, da neki crtez od meni omiljenih TAM 260A119 I 331!
VELIKI POZDRAV, pisite i saljite slike tamica!!!!

[Ivan]

U okviru ove teme dajemo popis nekadašnjih i sadašnjih slovenskih linijskih prijevoznika s, ako je moguće, vremenom kad su bili aktivni, područjem koje su pokrivali, voznim parkom, prethodnicima i slijednicima.

OK, ali neka se tema zadrži na popisivanju i povijesti, a mislim da ipak treba otvarati pojedinačne teme za svakoga od trenutno aktivnih slovenskih prijevoznika (kao što smo ih imali na starom forumu)...

Nema potrebe gurati npr. LPP, Alpetour i Veoliju skupa kada se o svakome od njih može dosta toga napisati.

[miky]

Ako netko ima slike ili znanje neka napiše nešto o KOMPAS Ljubljana.

[gaspa]

Ima Ivan pravo, i iz njegovih usta (tipkovnice) u forumaške uši (oči)! Treba biti optimist i nadati se aktivnom uključivanju forumaša, jer, zaista, o svakom se prijevozniku ima što za reći. A nisu nam ni tako daleko...

No, vratimo se mi u muzej. Prijevoznici bili, djelovali, nestali ili ostali. A prijevoz se uvijek plaćao. Dobivali smo karte. Njih su prodavali kondukteri (dakle, svaki je autobus imao vozača i konduktera). Time su zadržavanja na stanicama svedena na minimum (izlaz i ulaz putnika), a kondukter je karte naplaćivao i za vrijeme vožnje. Mlađi ne znaju da smo konduktere u žargonu nazivali kartodrapcima. Zašto? Pa zato jer su imali karte koje su trgali iz blokova i pritom ih zaderali, što je značilo da je karta iskorištena. Karte su bile u raznim vrijednostima i za određenu relaciju dobili smo ili jednu ili (za dulje relacije) više karata zbroj čijih je vrijednosti odgovarao cijeni vozarine. Uvijek su me fascinirali ti kondukteri sa svojim mapama na preklop u kojima je bilo i tucet blokova karata raznih vrijednosti. Riječki Autotrolej je bio jako moderan i rano nabavio automate za karte (uopće mi se nisu sviđali! - volio sam drapanje), dok su ostali drapali i drapali i dalje...

U ovoj temi spomenuo sam neke umrle slovenske prijevoznike. Evo onda i njihovih umrlih karata



Napomenuo sam da su liniju Zagreb-Rateče držali u kooperaciji Creina i SAP. Takve su imali i karte (naravno da su postojale i karte samo s oznakom Creina  odn. SAP, ali njih, nažalost, nisam sačuvao)


Tu su i dvije karte Ljubljana Transporta


Evo i Transturistovih karata na kojima možete pratiti kako se mijenjao logo



S karata možete isčitati još jedan spomenik prošlosti - promjena iz starih u nove dinare denominacijom (na nekim kartama označene su obje vrijednosti).

I kako je povijest vječna, i ova će se tema nastaviti

[LPP driver]

Pozdravljam sve "kolege" u susednoj Hrvatski !

Najpre- Čestitke za novu otvorenu stranicu-Forum 

Vidim,da ste se razpisali (o istoriji)...ipak mislim,da LPP zaslužuje svoju Temu ? Kao i ZET(u Hrvatskoj), ima i LPP "posebno" mjesto u istoriji prevoza...u Sloveniji...(100 i nešto godina istorije)...Molim nekog od moderatora,da je otvori...

Nema potrebe gurati npr. LPP, Alpetour i Veoliju skupa kada se o svakome od njih može dosta toga napisati.

...slažem se,Ivane 

Svima želim sve najbolje za Božič i Novu godinu !!!


P.S.

Inače,i mi smo na novoj adresi >>> http://www.avtobusi.eu/forum/

P.S.S.

Oproščam se za mojo ne najboljšo hrvaščino (mogoče srbo-hrvaščino?..to smo se včasih učili v šoli,JNA)   : : :
...EX YU 
Upam,da me razumete (vsaj Ivan me)

BTW...zanimljiva istorija 

LP vam šalje Joc (LPP driver)-vozač (uglavnom) MANa SG 240 reg. br. LJ-LPP-358 (EPP Barcaffe)...

[Kiki273]

U Novom mestu vozi Veolia Transport Primorska, koja isto obavlja prijevoze u Kopru, Izoli, itd...

Zna li netko dali ovaj prijevoznik ima veze sa slovenskim prijevoznikom "Primorska" koji je 80-tih obavljao prijevoz iz Slovenije za Istru.Korišteni su autobusi i posada Slavnik Koper,Integral Ljubljana itd.

[LPP driver]

Koliko ja znam,je Veolia (Connex?) međunarodna korporacija,koja je "preuzela" puno avtobusnih firmi u Slo.
Koje sve,ne bi znao,možda zna neko drugi ? Znam za EX SAP Lj.,Certus MB,...)

Više možete pročitati tu >>>
http://www.connex.info/tmpl/ExtensionPage____9651.aspx?epslanguage=ML

Prisutna je i kod vas (Panturist Osijek) >>> http://www.connex.info/tmpl/XStartPage.aspx?id=14815&epslanguage=ML

[voznik]

Čini mi se, da je pitanje o ex. Integralu Primorska, koji se isto kao Integral Notranjska spojio sa Avrigo-m iz Nove gorice. Ali još ima svoje ime. Avrigo

[gaspa]

Da, počeli ste spominjati najzapadnijeg slovenskog prijevoznika. Riječ je o (izvorno) AVTOPROMET GORICA. Održavali su linije po kontinentalnoj Primorskoj (Primorska uključuje slovensku obalu i zaleđe, Kras i dolinu Soče) - znači područje od Sežane preko Nove Gorice do Bovca. Naravno, i linije od tamo za Ljubljanu. I gomilu linija iz većih i manjih mjesta/sela za Italiju s druge strane granice: Trst, Videm, Čedad...

Boja autobusa je bila plava do svjetloplava (al mi je boja  ), a krov bijeli.

Onda je postao AVRIGO, a dalje će netko drugi...

[gaspa]

Ostao je najjužniji prijevoznik: SLAVNIK iz Kopra. Taj je držao linije po slovenskoj obali i zaleđu i nešto po Brkinima i Krasu. U dobroj mjeri operirao je i po Hrvatskoj, u sjeverozapadnoj Istri. Zagrepčani ga znaju po linijama iz Zagreba za Piran, Umag, Poreč - bilo preko Ljubljane, bilo preko Rijeke.

Kako su mi Istrijani pričali, bilo je to ovako: tamo negdje pedesetih godina svi su morali imati nešto svoje: svoju tvornicu, svoju školu, svog prijevoznika... pa se to pokazalo neisplativim. I onda su se pametni dogovorili: Koper dobiva autobusni (Slavnik) a Umag kamionski (Istra-auto) prijevoz. Pogađate da se pritom Koper odrekao vlastitog kamionskog a Umag vlastitog autobusnog prijevoza. Zato je Slavnik vozio i Istrom.

Kako na svijetu samo mjena vječna jest, tako ni Slavnik nije potrajao, pa je nastao I&I, pa Veolia Transport Primorska, o čemu će nas izvjestiti drugi forumaši (promjene su za mene postale prebrze )